Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.
sobotna priloga
Dunajska 5
1509 Ljubljana
Datum: 26.10.2017
Zadeva: Odziv na prispevek novinarke Milene Zupančič z naslovom »Medicinska sestra mora zdržati vse, da prehrani družino« objavljenim na straneh 4 – 6 v prilogi Sobota dne 25.11.2017
Spoštovani.
Za zanimanjem smo prebrali omenjeni prispevek/intervju novinarke Milene Zupančič s predsednico Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ob devetdeseti obletnici organiziranega delovanja izvajalcev zdravstvene in babiške nege v slovenskem prostoru.
V Strokovnem združenju zdravstvene in babiške nege Slovenije(Strokovno združenje) menimo, da je potrebno zaradi pravilne informiranosti tako strokovne kot laične javnosti opozoriti na nekaj netočnosti v intervjuju.
Kot prvo naj navedemo, da se vseh skoraj 20.000 sester in več kot 700 babic, ki naj bi se združevale v zbornico/zvezo zdravstvene in babiške nege napačno interpretira oz. šteje. Vzlic temu smo preverili uradne podatke (zadnja objava le-teh sicer datira na dan 31.12.2016) ter prišli do sledečega podatka, ki ga objavljamo:
| 1: Zaposleni po poklicnih skupinah in statističnih regijah, Slovenija, letno po spremenljivkah: Leto 2016, Poklicne skupine in Statistična regija | ||||||||||
| DIPL. MED. SESTRA / ZDRAVSTVENIK | 5410 | |||||||||
| VIŠJA MED. SESTRA / VIŠJI ZDR. TEHNIK | 995 | |||||||||
| ORGANIZATOR DELA V ZDRAVSTVU | 47 | |||||||||
| PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE | 41 | |||||||||
| DIPL. BABICA/BABIČAR | 186 | |||||||||
| MAG. ZDRAVSTVENE NEGE | 69 | |||||||||
| TEHNIK ZDR. NEGE (TUDI ZDR. TEH., SR. MED. SESTRA) | 13691 | |||||||||
| BABICA | 84 | |||||||||
| BOLNIČAR | 366 | |||||||||
| OSTALO | 2721 | |||||||||
Ob tem velja poudariti, da se vsi ti izvajalci vključujemo v enega od obeh enakovrednih strokovnih združenj v naši državi: Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zvezo) in Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije (Strokovno združenje). Veliko naših kolegic in kolegov pa ni vključeno v nobenega od obeh strokovnih združenj. Natančne podatke o tem koliko članov ima posamezno strokovno združenje se da sicer enostavno preveriti, je pa po naših preverjenih informacijah članstvo Zveze več kot polovico nižje od števila, kot ga sami navajajo in je zapisano v vašem intervjuju. Čeprav je bila avtorica intervjuja o tem predhodno že seznanjena pa nas čudi, da tega v svojem prispevku ni upoštevala.
V celotnem intervjuju novinarka in intervjuvanka govorita zgolj in samo o izvajalkah in medicinskih sestrah in pri tem nikoli ne uporablja moškega spola, kljub temu da smo med izvajalci tudi moški (zdravstveni tehniki, bolničarji, viji zdravstveni tehniki in diplomirani zdravstveniki, zadnje čase pa tudi magistri zdravstvene nege). Mnenja smo da bi si tudi moški spol, čeprav v manjšini zaslužil vsaj kakšno omembo.
Vsekakor pa se naše kolegice in kolegi ne združujejo zgolj v Zvezo, zato je navajanje, da je ga. Ažman naša edina skupna predsednica napačno in obenem škodoželjno za vse tiste, ki nismo člani tega združenja – Zveze, predvsem pa se s takšno izkrivljeno informacijo napačno obvešča državljane, ki prebirajo vaše revije.
Res je sicer, da preko vzpostavljenega zdravstveno-negovalnega managementa v zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodih Zveza pridobiva na zelo preprost – prisiljen način svoje članstvo. Veliko imamo prijav s terena, kjer novozaposleni poročajo, kako jim npr. glavne medicinske sestre prvi dan v roke pomolijo pristopno izjavo za včlanitev v Zvezo – in to novozaposleni zaradi strahu pred šikaniranjem in ev. izgubo službe tudi »prostovoljno« izpolnijo. Navesti velja tudi, da so glavne medicinske sestre zdravstvenih in socialnih zavodov skoraj vse brez izjem tudi članice aktiva glavnih medicinskih sester pri Zvezi; očitno na mesto glavne sestre zdravstvenega in socialnega zavoda v naši državi brez biti član Zveze ne moreš kandidirati oz. biti sprejet. Izpopolnjen pro-zvezno usmerjen aparat na Ministrstvu za zdravje namreč že veliko let skrbi, da se vsa sestrska zakonodaja in pravilniki sprejemajo le v obliki, ki je pisana na kožo zgolj Zvezi.
Naslednje naše opozorilo velja tudi navajanju pojma zbornice: na področju zdravstvene in babiške nege v Republiki Sloveniji ni registrirana nobena zbornica (naziv Zbornica si le omenjena Zveza le samostojno dodelila), obe registrirani strokovni organizaciji sta namreč pravno-formalno registrirani kot strokovno društvo in tudi delujeta po Zakonu o društvih. Tudi to napačno navedbo v vašem intervjuju je potrebo ustrezno korigirati.
Posebej velja izpostaviti tudi dezinformacijo o prazniku – 90-obletnici organiziranega delovanja izvajalcev zdravstvene in babiške nege v slovenskem prostoru. Da, ta praznik dejansko letos res obeležuje ZGOLJ in SAMO Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, kateremu ob tej priložnosti še enkrat čestitamo on jubileju. Zveza s tem datumom nima čisto nič skupnega, saj se je Zveza oblikovala in ustanovila dne 15. decembra 1992 in bo tako letos praznovala nezavidljivih 25 let. Vsekakor ji bomo ob prazniku četrtstoletja tudi mi poslali čestitko. Če pa si Zveza samovoljno jemlje datum ustanovitve prvega združenja skrbstvenih sester (27. novembra 1927 je bila namreč v Ljubljani ustanovljena prva stanovska organizacija medicinskih sester, ki se je imenovala “Organizacija absolventk šole za sestre”) za svoj praznik, bi si ga enako »legitimno« lahko prisvojilo tudi Strokovno združenje, pa si ga zaradi etično-moralnih vrednot verodostojnosti in spoštovanja kolegic niti ne želi. No, morda pa ima Zveza drugačne osebne moralne vrednote – takšne, ki vsekakor ne morejo biti v ponos medicinskim sestram. Ena takih napačnih vrednot je tudi ta, da so si »izposodili« ime prve skrbstvene sestre v Sloveniji – Angele Boškin in najvišje priznanje v »imenu celotne stroke« podeljujejo zgolj in samo svojim članicam in članom (po pravilu le tistim z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe). Do takega priznanja kolegice in kolegi, ki niso njihovi somišljeniki žal niso upravičeni.
Celo predsedniku države so se sami ponudili, da bi jim podelil državno priznanje – in ne boste verjeli, kot so nam sporočili iz njegovega kabineta jim je celo sam nasedel.
Ob vsem tem velja spregovoriti še o nekaterih drugih netočnostih, omenjenih v intervjuju.
Dejstvo je, da želijo biti nekatere naše kolegice in kolegi všečni zdravnikom, zato namesto njih prevzemajo veliko paleto raznih storitev na svoja ramena. Ob tem pa pozabljajo, da za ta dela niso kompetentna, najhuje pa je, da so za ta dela popolnoma kazensko odgovorna. Podobnih primerov je v zadnjih letih v naši državi bilo kar nekaj in kolegice in kolegi so se zaradi tega znašli tudi pred sodniki in celo izgubili službo ter ostali brez pridobljenega poklica. Seveda jih ob tem Zveza ni znala niti ustrezno zaščititi.
Žal pa Zveza kot enakopravnih članov ne spoštuje najmnožičnejše skupine izvajalcev zdravstvene in babiške nege: to so medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo, ter seveda bolničarje.
Na podlagi obeh Direktiv Evropskega sveta (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih in Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES), ki podajata zgolj priporočila državam EU se je v naši državi ravno na pobudo Zveze odvzelo status več kot 12.000 medicinskim sestra s srednješolsko izobrazbo ter jih prekategoriziralo v t.i. asistente medicinski sestri – pri čemer je (kot to navaja tudi ga. Ažman) medicinska sestra le tista z visokošolsko izobrazbo. Še več: prejšnja predsednica Zveze je te medicinske sestre celo javno označila kot nevarne bolnikom. Od te izjave pa se sedanja predsednica Zveze še ni javno distancirala.
Zaradi tega tudi te medicinske sestre ne morejo več konkurirati na enaka delovna mesta v drugih državah EU. Torej zapisana trditev ge. Ažman, da te sestre zaradi boljših delovnih razmer, manjših obremenitev in seveda tudi boljše plače odhajajo v tujino nikakor ne vzdrži. Slovenske medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo morajo npr. v Nemčiji, Avstriji in skandinavskih državah po zaslugi slovenskih pogajalcev ponovno v proces šolanja. Zanimivo pri tem je tudi to, da to velja le za slovenske medicinske sestre ne pa tiste iz Hrvaške, Bosne in Srbije. Še en uspeh velik uspeh slovenske »stroke«, kajne?
Da, odhajajo pa (povečini mlajše) diplomirane medicinske sestre, ki ob hiperprodukciji visokošolskega izobraževanja v naši državi ne najdejo prostih delovnih mest. In odhajajo, ker so ta delovna mesta ravno zaradi nekaj deset let zgrešene politike do leta 2012 edinega strokovnega združenja (Zveze) neustrezna in nevarna. Primerjava plačil z drugimi evropskimi državami je tudi neumestna, saj ne Zveza, ne sindikat, ki ga je Zveza 19. aprila 1996 ustanovila (Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije) nista bila in še vedno nista sposobna zagotoviti ustreznih delovnih mest za izvajalce v zdravstveni in babiški negi.
Zaskrbljuje nas podatek, da Zveza kljub lani podeljenim jim javnim pooblastilom ne ukrepa, kljub temu da pozna podatke o preobremenjenosti izvajalcev ter dopušča da se povečuje obolevnost med njimi zaradi neustrezne organizacije dela. Šokanten pa je podatek, da izvajalci sami spodbujamo svojce, da hodijo hranit oskrbovance v domove starejših. Kljub temu, da imamo veliko odzivov izvajalcev iz različnih domov starejših kaj takega še nismo zasledili.
Vsi zaposleni v intenzivnih negah bi bili tudi nadvse vesli, če bi bilo tako kot navaja ga. Ažman vsak odgovoren zgolj in samo za enega pacienta. To seveda še zdaleč ne drži.
Sedaj pa se postavlja vprašanje: koliko izvajalcev zdravstvene in babiške nege bi še potrebovali v Sloveniji? In s kakšno izobrazbo?
Vsi namreč vemo, da zgolj stopnja izobrazbe še posebej na področju zdravstvene in babiške nege ne pomeni čisto nič. V vsakodnevnem delu vidimo, kako se v naše sredine zaposlujejo tudi kolegice in kolegi s končano visoko izobrazbo, pa so praktično medicinski analfabeti. Ne poznajo bolezni, ne poznajo, kako se neguje pacienta z nekim obolenjem, ne ločijo npr. med laparotomijo in lobotomijo. Skoraj vsaka medicinska sestra s srednješolsko izobrazbo in vsaj desetimi leti delovne dobi jih po znanju krepko prekaša – pa bi morale diplomirane medicinske sestre po znanju prekašati njih. Temu pa žal ni tako.
Kvaliteta izobraževanja na srednješolski ravni je krepko padla, del znanja iz srednješolskega nivoja se je zgolj in samo prenesel na visoke zdravstvene šole, vendar niti ne v celoti. Sistem izobraževanja medicinskih sester in babic se je v letih 1976 do 2017 petkrat spremenil (predvsem na srednješolskem nivoju) – vedno pa na slabše. Zveza, ki je bila od leta 1992 do 2012 edina strokovna organizacija v naši državi (in se še danes na nelegitimen način poskuša predstavljati kot takšna) se temu ni želela zoperstaviti oz. je te spremembe zgolj le podpirala.
Navkljub temu smo ravno v Strokovnem združenju dosegli, da se je sedaj sprejel neki polovičarski Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki pa bo omogočal sistemske rešitve v zdravstveni negi le za tiste medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo, ki delajo na tistih delovnih mestih, kot jih opredeljuje Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi iz leta 2011. Čeprav smo ravno v Strokovnem združenju pripravili prvi osnutek tega Zakona in edini zahtevali, da se v sistemsko rešitev vključi VSE medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo pa sta nas Zveza in Sindikat nege preglasovala in zakon mimo našega strinjanja in vednosti pripravila tako, kot je bil sedaj sprejet. In sprejet je takšen, da bo predvsem med medicinskimi sestrami s srednješolsko izobrazbo ustvaril nepravičnosti in segregacije. Upamo, da se bo Zakon o zdravstveni dejavnosti v tem delu dejansko implementiral v prakso (se pa bojimo, da temu ne bo tako, kot je to običajno pri vsek zakonih in pravilnikih, kjer ponavadi sodelujejo zgolj člani Zveze). Upamo tudi, da bodo vsaj sedaj kolegice in kolegi s srednješolsko izobrazbo dokončno spoznali, kdo jim dela škodo in kdo jih ne priznava.
Vsekakor nas je na področju zdravstvene in babiške nege zaposlenih premalo, veliko tudi zaradi tega, ker se je naše delo v zadnjih letih precej usmerilo v izpolnjevanje obrazcev, vodenje evidenc in planiranje aktivnosti na papirju. Žal smo se zaradi tega odmaknili od postelje, od bolnika.
Vendar naše delo je ob in s pacientom. Ob tem mislimo na vse izvajalce na področju zdravstvene in babiške nege, neglede na stopnjo izobrazbe. Vse birokratsko delo pa lahko postorijo tisti, ki so se za tovrstna dela nenazadnje izobraževali – npr zdravstveni administratorji. Nihče od nas si namreč ne želi, da bi se v naših zdravstvenih zavodih dogajale afere, ki nenazadnje lahko terjajo tudi življenje pacientov – in to zgolj zaradi tega, ker moramo najprej izpolniti obrazec in šele nato reševati človeško življenje. Podporo izpolnjevanju obrazcev pa je Zveza več kot enkrat že posebej poudarila.
S spoštovanjem.
predsednik SZIZBNS
Klemen Markeš