Dejansko se je potrebno res vprašati, kakšna je vloga nadrejenih v zdravstveni negi.
Najpogosteje nihče ne more postati vodilni, če nima ustrezne članske izkaznice. Žal ta nepotizem vpliva tudi na razvoj zdravstvene nege in na razreševanje problemov znotraj stroke.
Ampak resnica je ta, da morajo gl. sestre slepo slediti navodilom Zveze društev (npr. t.i. razmejitvi del in nalog, aktivnostim, in ostalim “strateškim” dokumentom), neglede na to ali so ti akti neke interne narave, ali pa splošnop družbeno neizvedljivi. Vse seveda za lastni blagor in polnjenje žepov.
Tudi prisilno novačenje članov (ob zaposlitvi se novim sestram kar da v izpolnitev pristopno izjavo, brez, da be jim povedalo, kaj iz tega sledi, brez, da bi se jim povedalo, da od tega ne bodo imele nič, razen mesečnega biltena) je sila “transparentna” zadevščina. Da ne omenjamo onemogočanje internih strokovnih izobraževanj (seveda so tista, ki jih organizira Zveza društev po plačilu cca 600 EUR dobrodošla in priporočljiva). Na štajerskem že vejo, kako se v takih razmerah ravnati.
In da ne omenim vseh tistih poiskusov, da se “drugačemislečih” (beri: tistih, ki si ne dovolimo nadaljne destrukcije našega poklica) čimprej rešijo iz svoje sredine oz. jih onemogočajo na čisto preprosti način – z ignoriranjem.

Če so to pogoji, da nekdo zasede vodilni položaj v zdravstveni negi, potem lahko rečemo, da je naša stroka mrtva.