[Klemen Šuligoj]

Dejansko se je potrebno res vprašati, kakšna je vloga nadrejenih v zdravstveni negi.
Najpogosteje nihče ne more postati vodilni, če nima ustrezne članske izkaznice. Žal ta nepotizem vpliva tudi na razvoj zdravstvene nege in na razreševanje problemov znotraj stroke.
Ampak resnica je ta, da morajo gl. sestre slepo slediti navodilom Zveze društev (npr. t.i. razmejitvi del in nalog, aktivnostim, in ostalim “strateškim” dokumentom), neglede na to ali so ti akti neke interne narave, ali pa splošnop družbeno neizvedljivi. Vse seveda za lastni blagor in polnjenje žepov.
Tudi prisilno novačenje članov (ob zaposlitvi se novim sestram kar da v izpolnitev pristopno izjavo, brez, da be jim povedalo, kaj iz tega sledi, brez, da bi se jim povedalo, da od tega ne bodo imele nič, razen mesečnega biltena) je sila “transparentna” zadevščina. Da ne omenjamo onemogočanje internih strokovnih izobraževanj (seveda so tista, ki jih organizira Zveza društev po plačilu cca 600 EUR dobrodošla in priporočljiva). Na štajerskem že vejo, kako se v takih razmerah ravnati.
In da ne omenim vseh tistih poiskusov, da se “drugačemislečih” (beri: tistih, ki si ne dovolimo nadaljne destrukcije našega poklica) čimprej rešijo iz svoje sredine oz. jih onemogočajo na čisto preprosti način – z ignoriranjem.

Če so to pogoji, da nekdo zasede vodilni položaj v zdravstveni negi, potem lahko rečemo, da je naša stroka mrtva.

[Klemen Šuligoj]

Ga. Milojka Kolar se bo žal znašla na precepu glede naše stroke – ali slediti struji, ki nas vodi v propad že vsaj od leta 2005, ali pa nadaljevati uresničevanje tistih zadev, ki jih je Tomaž Gantar začel ob prevzemu prvega ministrovanja.

Če se bo pustila omrežiti od napačnih ljudi, potem Bog pomagaj sestram in babicam v Sloveniji.

[Avtor]

Prispevki