Verodostojnost podatkov o pomanjkanju medicinskih sester

V strokovnem združenju izvajalcev zdravstvene in babiške nege opažamo, da se v javnosti predstavlja precej napihnjene (da ne rečemo izmišljene) podatke o manjku medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Sloveniji.

Raznorazne izjave samooklicane zbornice zdravstvene nege, da podatki temeljijo na podatkih Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego (RSKZN) pri Ministrstvu za zdravje ter na metodi Slovenske kategorizacije zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege, ki se izvaja od leta 1997 – najprej v okviru raziskovalnega projekta, od decembra 2004 pa v okviru RSKZN-ja.

Omeniti velja, da je RSKZN organ, ki je povsem podrejen direktivam te zbornice (sicer naj bi bilo obratno), in da RSKZN sestavljajo le predstavniki enega dela stroke (nam se kot enakovrednemu strokovnemu partnerju sodelovanje v RSKZN že vse od leta 2013 dalje onemogoča).

Enako velja tudi za kadrovske normative in kompetence posameznega profila v zdravstveni in babiški negi – vse je nastajalo v največji tajnosti, znotraj zidov kristalne palače zbornice.

Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege (SKZBZN) je orodje, ki sicer ima primerjave v mednarodnem okolju, se ga pa ravno v mednarodnem okolju opušča in nadomešča z bolj sofisticiranimi orodji, ki vključujejo dejanska opravila in posege pri posameznem pacientu – ne pa kar pavšalno, kot je to v SKZBNZ . SKZBZN v Sloveniji tudi ni operator, ki bi služil morebitnemu plačilu izvajalcev zdravstvene in babiške nege (plačilo po opravljenih intervencijah) in ga je povsem neresno – nestrokovno obravnavati kot operator za izračun kadrovskih normativov.

Povsem verodostojne podatke o primerjavi števila izvajalcev zdravstvene in babiške nege lahko širša javnost pridobi pri verodostojnih evropskih organizacijah (npr. http://www.oecd.org/els/health-systems/health-at-a-glance-19991312.htm (od strani 158 dalje), ne pa daj jih črpa iz medijev, kjer se t.i. zbornica le želi promovirati v cilju večjega članarinskega prihodka.

Vse analize podatkov, ki so bile v naši državi izvedene so bile izvedene popolnoma pristransko, vse v cilju prikazati večji primanjkljaj zdravstveno-negovalnega kadra, kot pa je dejanski. Primankljaje se umetno prikazuje zgolj zaradi tega, ker se v število medicinskih sester oz. izvajalcev zdravstvene in babiške nege ne všteva medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo in bolničarjev/negovalcev, ki opravljajo veliko teh intervencij, ki naj bi jih danes izvajale zgolj in samo diplomirane medicinske sestre.

Vsekakor ostaja dejstvo, da pomanjkanje izvajalcev zdravstvene in babiške negee vpliva na kakovost zdravstvenih storitev in na varnost pacientov. Povečanje potreb po dodatnem kadru v bolnišničnih okoljih pa izhaja iz povečanih odhodov diplomiranih medicinskih sester na umetno ustvarjena delovišča (referenčne ambulante, delovna mesta za kakovost, higieno rok, edukacijo,… in še bi lahko naštevali) – torej na delovna mesta, kjer so še pred manj kot desetimi leti ta dea in postopke opravljaje medicinske sestre, ki so sicer že bile prej zaposlene v teh okoljih.

Žal se danes delo velikega dela diplomiranih medicinskih sester vse pogosteje oddaljuje od bolniške posteljel in se usmerja v birokratizem in pisarniška opravila. Če bi vse te medicinske sestre se vrnilo k pacientom, ob posteljo, bi danes ne govorili o pomankanju kadra v zdravstveni in babiški negi.

Posted in Novice | Komentarji so izklopljeni za Verodostojnost podatkov o pomanjkanju medicinskih sester

članarina 2018

Spoštovane članice, spoštovani člani.

Spet je leto naokoli in spet je čas, ko je priporočljivo poravnati letno članarino za SZIZBNS. Po sklepu IO SZIZBNS znaša letna članarina 20 EUR, seveda po zmožnostih člana lahko tudi manj ali več .

Posredujemo osnutek UPN – (kliknite na sliko), katerega ustrezno izpolnete.

IBAN: SI56 6100 0000 4766 442

Pod sklic navedite zgolj  SI99 

Posted in Novice | Komentarji so izklopljeni za članarina 2018

Odziv na prispevek novinarke Milene Zupančič z naslovom »Medicinska sestra mora zdržati vse, da prehrani družino« objavljenim na straneh 4 – 6 v prilogi Sobota dne 25.11.2017

Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.

sobotna priloga

Dunajska 5

1509 Ljubljana

 

 

Datum: 26.10.2017

 

Zadeva: Odziv na prispevek novinarke Milene Zupančič z naslovom »Medicinska sestra mora zdržati vse, da prehrani družino« objavljenim na straneh 4 – 6 v prilogi Sobota dne 25.11.2017

 

Spoštovani.

 

Za zanimanjem smo prebrali omenjeni prispevek/intervju novinarke Milene Zupančič s predsednico Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ob devetdeseti obletnici organiziranega delovanja izvajalcev zdravstvene in babiške nege v slovenskem prostoru.

 

V Strokovnem združenju zdravstvene in babiške nege Slovenije(Strokovno združenje) menimo, da je potrebno zaradi pravilne informiranosti tako strokovne kot laične javnosti opozoriti na nekaj netočnosti v intervjuju.

 

Kot prvo naj navedemo, da se vseh skoraj 20.000 sester in več kot 700 babic, ki naj bi se združevale v zbornico/zvezo zdravstvene in babiške nege napačno interpretira oz. šteje. Vzlic temu smo preverili uradne podatke (zadnja objava le-teh sicer datira na dan 31.12.2016) ter prišli do sledečega podatka, ki ga objavljamo:

 

1: Zaposleni po poklicnih skupinah in statističnih regijah, Slovenija, letno po spremenljivkah: Leto 2016, Poklicne skupine in Statistična regija
DIPL. MED. SESTRA / ZDRAVSTVENIK 5410
VIŠJA MED. SESTRA / VIŠJI ZDR. TEHNIK 995
ORGANIZATOR DELA V ZDRAVSTVU 47
PROF. ZDRAVSTVENE VZGOJE 41
DIPL. BABICA/BABIČAR 186
MAG. ZDRAVSTVENE NEGE 69
TEHNIK ZDR. NEGE (TUDI ZDR. TEH., SR. MED. SESTRA) 13691
BABICA 84
BOLNIČAR 366
OSTALO 2721

vir: https://podatki.nijz.si/Table.aspx?layout=tableViewLayout2&px_tableid=BPI_TB01.px&px_path=NIJZ%20podatkovni%20portal__5%20Viri%20v%20zdravstvu__1%20Izvajalci%20zdravstvene%20dejavnosti&px_language=sl&px_db=NIJZ%20podatkovni%20portal&rxid=f5649956-e745-455c-94eb-5a0da91c875d

 

Ob tem velja poudariti, da se vsi ti izvajalci vključujemo v enega od obeh enakovrednih strokovnih združenj v naši državi: Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zvezo) in Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije (Strokovno združenje). Veliko naših kolegic in kolegov pa ni vključeno v nobenega od obeh strokovnih združenj. Natančne podatke o tem koliko članov ima posamezno strokovno združenje se da sicer enostavno preveriti, je pa po naših preverjenih informacijah članstvo Zveze več kot polovico nižje od števila, kot ga sami navajajo in je zapisano v vašem intervjuju. Čeprav je bila avtorica intervjuja o tem predhodno že seznanjena pa nas čudi, da tega v svojem prispevku ni upoštevala.

 

V celotnem intervjuju novinarka in intervjuvanka govorita zgolj in samo o izvajalkah in medicinskih sestrah in pri tem nikoli ne uporablja moškega spola, kljub temu da smo med izvajalci tudi moški (zdravstveni tehniki, bolničarji, viji zdravstveni tehniki in diplomirani zdravstveniki, zadnje čase pa tudi magistri zdravstvene nege). Mnenja smo da bi si tudi moški spol, čeprav v manjšini zaslužil vsaj kakšno omembo.

 

Vsekakor pa se naše kolegice in kolegi ne združujejo zgolj v Zvezo, zato je navajanje, da je ga. Ažman naša edina skupna predsednica napačno in obenem škodoželjno za vse tiste, ki nismo člani tega združenja – Zveze, predvsem pa se s takšno izkrivljeno informacijo napačno obvešča državljane, ki prebirajo vaše revije.

 

Res je sicer, da preko vzpostavljenega zdravstveno-negovalnega managementa v zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodih Zveza pridobiva na zelo preprost – prisiljen način svoje članstvo. Veliko imamo prijav s terena, kjer novozaposleni poročajo, kako jim npr. glavne medicinske sestre prvi dan v roke pomolijo pristopno izjavo za včlanitev v Zvezo – in to novozaposleni zaradi strahu pred šikaniranjem in ev. izgubo službe tudi »prostovoljno« izpolnijo.  Navesti velja tudi, da so glavne medicinske sestre zdravstvenih in socialnih zavodov skoraj vse brez izjem tudi članice aktiva glavnih medicinskih sester pri Zvezi; očitno na mesto glavne sestre zdravstvenega in socialnega zavoda v naši državi brez biti član Zveze ne moreš kandidirati oz. biti sprejet. Izpopolnjen pro-zvezno usmerjen aparat na Ministrstvu za zdravje namreč že veliko let skrbi, da se vsa sestrska zakonodaja in pravilniki sprejemajo le v obliki, ki je pisana na kožo zgolj Zvezi.

 

Naslednje naše opozorilo velja tudi navajanju pojma zbornice: na področju zdravstvene in babiške nege v Republiki Sloveniji ni registrirana nobena zbornica (naziv Zbornica si le omenjena Zveza le samostojno dodelila), obe registrirani strokovni organizaciji sta namreč pravno-formalno registrirani kot strokovno društvo in tudi delujeta po Zakonu o društvih. Tudi to napačno navedbo v vašem intervjuju je potrebo ustrezno korigirati.

 

Posebej velja izpostaviti tudi dezinformacijo o prazniku – 90-obletnici organiziranega delovanja izvajalcev zdravstvene in babiške nege v slovenskem prostoru. Da, ta praznik dejansko letos res obeležuje ZGOLJ in SAMO Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, kateremu ob tej priložnosti še enkrat čestitamo on jubileju. Zveza s tem datumom nima čisto nič skupnega, saj se je Zveza oblikovala in ustanovila dne 15. decembra 1992 in bo tako letos praznovala nezavidljivih 25 let. Vsekakor ji bomo ob prazniku četrtstoletja tudi mi poslali čestitko. Če pa si Zveza samovoljno jemlje datum ustanovitve prvega združenja skrbstvenih sester (27. novembra 1927 je bila namreč v Ljubljani ustanovljena prva stanovska organizacija medicinskih sester, ki se je imenovala “Organizacija absolventk šole za sestre”) za svoj praznik, bi si ga enako »legitimno« lahko prisvojilo tudi Strokovno združenje, pa si ga zaradi etično-moralnih vrednot verodostojnosti in spoštovanja kolegic niti ne želi. No, morda pa ima Zveza drugačne osebne moralne vrednote – takšne, ki vsekakor ne morejo biti v ponos medicinskim sestram. Ena takih napačnih vrednot je tudi ta, da so si »izposodili« ime prve skrbstvene sestre v Sloveniji – Angele Boškin in najvišje priznanje v »imenu celotne stroke« podeljujejo zgolj in samo svojim članicam in članom (po pravilu le tistim z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe). Do takega priznanja kolegice in kolegi, ki niso njihovi somišljeniki žal niso upravičeni.

 

Celo predsedniku države so se sami ponudili, da bi jim podelil državno priznanje – in ne boste verjeli, kot so nam sporočili iz njegovega kabineta jim je celo sam nasedel.

 

Ob vsem tem velja spregovoriti še o nekaterih drugih netočnostih, omenjenih v intervjuju.

Dejstvo je, da želijo biti nekatere naše kolegice in kolegi všečni zdravnikom, zato namesto njih prevzemajo veliko paleto raznih storitev na svoja ramena. Ob tem pa pozabljajo, da za ta dela niso kompetentna, najhuje pa je, da so za ta dela popolnoma kazensko odgovorna. Podobnih primerov je v zadnjih letih v naši državi bilo kar nekaj in kolegice in kolegi so se zaradi tega znašli tudi pred sodniki in celo izgubili službo ter ostali brez pridobljenega poklica. Seveda jih ob tem Zveza ni znala niti ustrezno zaščititi.

 

Žal pa Zveza kot enakopravnih članov ne spoštuje najmnožičnejše skupine izvajalcev zdravstvene in babiške nege: to so medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo, ter seveda bolničarje.

 

Na podlagi obeh Direktiv Evropskega sveta (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih in Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES), ki podajata zgolj priporočila državam EU se je v naši državi ravno na pobudo Zveze odvzelo status več kot 12.000 medicinskim sestra s srednješolsko izobrazbo ter jih prekategoriziralo v t.i. asistente medicinski sestri – pri čemer je (kot to navaja tudi ga. Ažman) medicinska sestra le tista z visokošolsko izobrazbo. Še več: prejšnja predsednica Zveze je te medicinske sestre celo javno označila kot nevarne bolnikom. Od te izjave pa se sedanja predsednica Zveze še ni javno distancirala.

 

Zaradi tega tudi te medicinske sestre ne morejo več konkurirati na enaka delovna mesta v drugih državah EU. Torej zapisana trditev ge. Ažman, da te sestre zaradi boljših delovnih razmer, manjših obremenitev in seveda tudi boljše plače odhajajo v tujino nikakor ne vzdrži. Slovenske medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo morajo npr. v Nemčiji, Avstriji in skandinavskih državah po zaslugi slovenskih pogajalcev ponovno v proces šolanja. Zanimivo pri tem je tudi to, da to velja le za slovenske medicinske sestre ne pa tiste iz Hrvaške, Bosne in Srbije. Še en uspeh velik uspeh slovenske »stroke«, kajne?

Da, odhajajo pa (povečini mlajše) diplomirane medicinske sestre, ki ob hiperprodukciji visokošolskega izobraževanja v naši državi ne najdejo prostih delovnih mest. In odhajajo, ker so ta delovna mesta ravno zaradi nekaj deset let zgrešene politike do leta 2012 edinega strokovnega združenja (Zveze)  neustrezna in nevarna. Primerjava plačil z drugimi evropskimi državami je tudi neumestna, saj ne Zveza, ne sindikat, ki ga je Zveza 19. aprila 1996 ustanovila (Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije) nista bila in še vedno nista sposobna zagotoviti ustreznih delovnih mest za izvajalce v zdravstveni in babiški negi.

 

Zaskrbljuje nas podatek, da Zveza kljub lani podeljenim jim javnim pooblastilom ne ukrepa, kljub temu da pozna podatke o preobremenjenosti izvajalcev ter dopušča da se povečuje obolevnost med njimi zaradi neustrezne organizacije dela. Šokanten pa je podatek, da izvajalci sami spodbujamo svojce, da hodijo hranit oskrbovance v domove starejših. Kljub temu, da imamo veliko odzivov izvajalcev iz različnih domov starejših kaj takega še nismo zasledili.

 

Vsi zaposleni v intenzivnih negah bi bili tudi nadvse vesli, če bi bilo tako kot navaja ga. Ažman vsak odgovoren zgolj in samo za enega pacienta. To seveda še zdaleč ne drži.

 

Sedaj pa se postavlja vprašanje: koliko izvajalcev zdravstvene in babiške nege bi še potrebovali v Sloveniji? In s kakšno izobrazbo?

 

Vsi namreč vemo, da zgolj stopnja izobrazbe še posebej na področju zdravstvene in babiške nege ne pomeni čisto nič. V vsakodnevnem delu vidimo, kako se v naše sredine zaposlujejo tudi kolegice in kolegi s končano visoko izobrazbo, pa so praktično medicinski analfabeti. Ne poznajo bolezni, ne poznajo, kako se neguje pacienta z nekim obolenjem, ne ločijo npr. med laparotomijo in lobotomijo. Skoraj vsaka medicinska sestra s srednješolsko izobrazbo in vsaj desetimi leti delovne dobi jih po znanju krepko prekaša – pa bi morale diplomirane medicinske sestre po znanju prekašati njih. Temu pa žal ni tako.

 

Kvaliteta izobraževanja na srednješolski ravni je krepko padla, del znanja iz srednješolskega nivoja se je zgolj in samo prenesel na visoke zdravstvene šole, vendar niti ne v celoti. Sistem izobraževanja medicinskih sester in babic se je v letih 1976 do 2017 petkrat spremenil (predvsem na srednješolskem nivoju) – vedno pa na slabše. Zveza, ki je bila od leta 1992 do 2012 edina strokovna organizacija v naši državi (in se še danes na nelegitimen način poskuša predstavljati kot takšna) se temu ni želela zoperstaviti oz. je te spremembe zgolj le podpirala.

 

Navkljub temu smo ravno v Strokovnem združenju dosegli, da se je sedaj sprejel neki polovičarski Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki pa bo omogočal sistemske rešitve v zdravstveni negi le za tiste medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo, ki delajo na tistih delovnih mestih, kot jih opredeljuje Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi iz leta 2011. Čeprav smo ravno v Strokovnem združenju pripravili prvi osnutek tega Zakona in edini zahtevali, da se v sistemsko rešitev vključi VSE medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo pa sta nas Zveza in Sindikat nege preglasovala in zakon mimo našega strinjanja in vednosti pripravila tako, kot je bil sedaj sprejet. In sprejet je takšen, da bo predvsem med medicinskimi sestrami s srednješolsko izobrazbo ustvaril nepravičnosti in segregacije. Upamo, da se bo Zakon o zdravstveni dejavnosti v tem delu dejansko implementiral v prakso (se pa bojimo, da temu ne bo tako, kot je to običajno pri vsek zakonih in pravilnikih, kjer ponavadi sodelujejo zgolj člani Zveze). Upamo tudi, da bodo vsaj sedaj kolegice in kolegi s srednješolsko izobrazbo dokončno spoznali, kdo jim dela škodo in kdo jih ne priznava.

 

Vsekakor nas je na področju zdravstvene in babiške nege zaposlenih premalo, veliko tudi zaradi tega, ker se je naše delo v zadnjih letih precej usmerilo v izpolnjevanje obrazcev, vodenje evidenc in planiranje aktivnosti na papirju. Žal smo se zaradi tega odmaknili od postelje, od bolnika.

 

Vendar naše delo je ob in s pacientom. Ob tem mislimo na vse izvajalce na področju zdravstvene in babiške nege, neglede na stopnjo izobrazbe. Vse birokratsko delo pa lahko postorijo tisti, ki so se za tovrstna dela nenazadnje izobraževali – npr zdravstveni administratorji. Nihče od nas si namreč ne želi, da bi se v naših zdravstvenih zavodih dogajale afere, ki nenazadnje lahko terjajo tudi življenje pacientov – in to zgolj zaradi tega, ker moramo najprej izpolniti obrazec in šele nato reševati človeško življenje. Podporo izpolnjevanju obrazcev pa je Zveza več kot enkrat že posebej poudarila.

 

S spoštovanjem.

predsednik SZIZBNS

Klemen Markeš

 

Posted in Nerazvrščeno | Komentarji so izklopljeni za Odziv na prispevek novinarke Milene Zupančič z naslovom »Medicinska sestra mora zdržati vse, da prehrani družino« objavljenim na straneh 4 – 6 v prilogi Sobota dne 25.11.2017

Odgovor na članek »Bolje izobražene medicinske sestre, nižja smrtnost pacientov«

Odgovor na članek »Bolje izobražene medicinske sestre, nižja smrtnost pacientov«

Že deset let spremljamo kaotično stanje v Sloveniji na področju zdravstvene nege, zato smo se medicinske sestre povezale v Civilno iniciativo in pristojne odločevalce opozarjamo na nepravilnosti, ki jih opažamo v praksi od leta 2004. O problematiki v dejavnosti zdravstvene in babiške nege smo obveščali pristojna ministrstva in Državni zbor RS, vendar se odgovornost za kaotično stanje v državi le prelaga iz enega resorja na drugega.

Zelo me čudi v časopisu Dnevnik v sobotnem Objektivu, 31.5.2014objavljen članek »Bolje izobražene medicinske sestre, nižja smrtnost pacientov« avtorice izr. prof dr. Brigite Skele Savič, v katerem avtorica išče odgovornost, da po njenem mnenju izobraževanje v Sloveniji le za področje zdravstvene nege ni urejeno v skladu z Direktivo 2013/55/EU o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

Zanimivo je, da ravno avtorica članka, izr. prof dr. Brigita Skela Savič, ki ima bogat življenjepis in je sodelovala v procesih priprave gradiv pri organih odločanja, sedaj sprašuje, zakaj Slovenija leta 2004 ni uredila izobraževanja za medicinske sestre na enem nivoju izobraževanja, temveč je ohranila izobraževanje v zdravstveni negi na nivoju srednješolskega v enakem obsegu kot pred vstopom in povečala obseg visokošolskega izobraževanja. Avtorica je članica Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravje, Zbornico – Zvezo predstavlja v delovni skupini za pripravo Strategije razvoja kadrov RS – poglavje izobraževanje na Ministrstvu za zdravje, v njej je vključena preko članstva v delovni skupini za specializacije v zdravstveni negi in je dekanja Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice, katere ustanovitelj je občina Jesenice. Ali je k temu tako, ker je bil v ospredju zasebni interes in se je povečal obseg visokošolskega izobraževanja kot ugotavlja sama avtorica, bil povod za ustanovitev večih visokih šol za zdravstveno nego, med drugim tudi Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice, ki je s procesom pričela v študijskem letu 2007/2008, katere dekanja je? Mogoče so k temu prispevali tudi uradniki na Ministrstvu za zdravje, saj je uradnica, zaposlena na Ministrstvu za zdravje, v Sektorju za razvoj sistema zdravstvenega varstva in pokriva področje zdravstvene nege, tudi predavateljica na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice? Ali je pri tem šlo za nedovoljene zasebne interese?

Pri tem je treba še opozoriti, da letos veljavna Odredba o seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti, objavljena v Ur. l. RS št. 4/14, ki določa seznam poklicev zdravstvenih delavcev, njihovo kvalifikacijo, delovno področje in poklicne dejavnosti (kompetence) na področju zdravstvene dejavnosti ter seznam poklicev zdravstvenih sodelavcev in njihovo kvalifikacijo, zopet samo diplomiranim medicinskim sestram/diplomiranim zdravstvenikom, ki imajo visoko strokovno izobrazbo, pridobljeno med 1.10.2004 do 30.09.2016, 1. stopenjski (visokošolski) študijski program,2. stopenjski (univerzitetni) študijski program – vsi programi v skladu s sektorskimi direktivami EU, ni treba opravljati pripravništva in strokovnega izpita s področja zdravstvene dejavnosti po končani formalni strokovni izobrazbi kot ga morajo opravljati vsi drugi zdravstveni delavci (npr. zdravnik, doktor dentalne medicine, magister farmacije, inženir farmacije, farmacevstki tehnik, profesor zdravstvene vzgoje, višja medicinska sestra, diplomirana medicinska sestra – visoka izobrazba pridobljena najpozneje do 31.12.2009 – te poklice določata tudi Direktiva 2005/36/ES in Direktiva 2013/55/EU o priznavanju poklicnih kvalifikacij). Seznam poklicev zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev sicer ni priloga odredbe, ki bi bil objavljen v uradnem listu, je pa v odredbi določeno, da se objavi na spletni strani Ministrstva za zdravje. Postavlja se vprašanje, zakaj je tako? Po Pravilniku o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti je namen pripravništva, da se pripravnik po predpisanem programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja ter se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.

Pri tem ni mogoče spregledati, da delavec za čas pripravništva, ki se pripravlja na samostojno delo, dobiva sorazmerno nižje plačilo kot pa, če je mu pripravništva ni treba opravljati. Z omenjenim kaotičnim stanjem v Sloveniji na področju zdravstvene nege,so odgovorni opustili svoje dolžno ravnanje in pripeljali do takšnega stanja, da je diplomirana medicinska sestra po končanem 1. in 2. stopenjskem študijskem programu, takoj sposobna samostojno opravljati svoje delo (brez opravljenega pripravništva in strokovnega izpita) in je v neposrednem stiku z zdravim ali bolnim posameznikom, organizira, pripravlja in daje zdravila, kar je tudi v nasprotju z evropsko direktivo. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali je smiselno in racionalno, da javni zdravstveni zavodi sami uvajajo klinično usposabljanje, ki dodatno bremeni zdravstveni sistem, pri tem pa zmanjkuje finančnih sredstev za uporabnike zdravstvenih storitev, katerim so namenjena?

Direktiva 2013/55/EU o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij je jasna. Za sprejem v usposabljanje medicinskih sester za splošno zdravstveno nego se zahteva:

  • zaključeno 12 letno splošno izobraževanje, potrjeno z diplomo, potrdilom ali drugim dokazilom, ki ga izdajo pristojni organi ali telesa v državi članici, ali s potrdilom o opravljenem izpitu enakovredne ravni, ki omogoča sprejem na univerzo ali visokošolske ustanove s priznano enakovredno ravnijo; ali
  • zaključeno vsaj 10 letno splošno izobraževanje, potrjeno z diplomo, potrdilom ali drugim dokazilom, ki ga izdajo pristojni organi ali telesa v državi članici, ali s potrdilom o opravljenem izpitu enakovredne ravni, ki omogoča sprejem v poklicno šolo ali v program poklicnega usposabljanja za medicinske sestre.

Po omenjeni direktivi usposabljanje medicinskih sester za splošno zdravstveno nego zajema skupno vsaj 3 leta študija, ki je lahko dodatno izražen z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS in ga sestavlja vsaj 4600 ur teoretičnega in kliničnega usposabljanja, pri čemer trajanje teoretičnega usposabljanja predstavlja vsaj 1/3, trajanje kliničnega usposabljanja pa vsaj 1/2 minimalnega trajanja usposabljanja. Države članice lahko delno oprostijo teh obveznosti strokovnjake, ki so se delno usposabljali v programih usposabljanja, ki so vsaj enakovredne ravni.

Teoretično usposabljanje je tisti del usposabljanja medicinskih sester, med katerim medicinske sestre, udeleženke usposabljanja, pridobijo zahtevano poklicno znanje, veščine in kompetence. Usposabljanje izvajajo učitelji zdravstvene nege in druge pristojne osebe na univerzah, v visokošolskih ustanovah s priznano enakovredno ravnjo ali na poklicnih šolah ali poklicnih usposabljanjih za medicinske sestre.

Klinično usposabljanje je tisti del usposabljanja medicinskih sester, med katerim medicinske sestre, udeleženke usposabljanja, v skupini ali v neposrednem stiku z zdravim ali bolnim posameznikom in/ali skupnostjo učijo organizirati, pripravljati in dajati zdravila in oceniti, kakšna celovita zdravstvena nega je potrebna, na podlagi pridobljenega znanja, veščin in kompetenc. Medicinska sestra, udeleženka usposabljanja, se nauči ne le delati v skupini, temveč tudi voditi skupino in organizirati celovito zdravstveno nego, vključno z zdravstvenim izobraževanjem posameznikov in manjših skupin v zdravstveni ustanovi ali skupnosti.

V direktivi je še podrobneje določeno, katera znanja in veščine mora pridobiti zadevni strokovnjak in da formalne kvalifikacije medicinskih sester za splošno zdravstveno nego služijo kot dokazilo, da lahko zadevni strokovnjak uporablja določene sposobnosti, ne glede na to, ali se je usposabljal na univerzi, visokošolski ustanovi s priznano enakovredno ravnjo ali na poklicnih šolah ali po poklicnih programih usposabljanja za medicinske sestre.

Zato avtorica v članku s svojim stališčem zavaja javnost, ko trdi, da se je v direktivi EU, sprejeti leta 2013, starostni pogoj za izobraževanje v zdravstveni negi povečal z 10 na najmanj 12 let splošnega izobraževanja in da je spremembo treba razumeti, da se s srednješolskim izobraževanjem pridobijo določene kompetence za delo v zdravstveni negi in da je odločanje za poklic pri petnajstih letih prezgodnje.

Starostni pogoj se ni povečal v takšnem smislu kot trdi avtorica, saj direktiva še vedno dopušča zaključeno vsaj 10 letno splošno izobraževanje, ki omogoča sprejem v poklicno šolo ali v program poklicnega usposabljanja za medicinske sestre in vsaj 3 leta študija, ki ga sestavlja vsaj 4600 ur teoretičnega (1/3) in kliničnega (1/2) usposabljanja oz. zaključeno 12 letno splošno izobraževanje, ki omogoča sprejem na univerzo ali visokošolske ustanove.

V zvezi s tem je treba pripomniti, da pri nas poteka osnovnošolsko, splošno izobraževanje 9 let, srednješolsko izobraževanje 4 leta, opraviti morajo pripravništvo in strokovni izpit, kar pomeni, da zadostimo zahtevam direktive in ni treba spreminjati srednješolskega izobraževanja za medicinske sestre, kot zmotno meni avtorica članka.

Pri tem je smiselno uvesti tudi pripravništvo po zaključenem visokošolskem in univerzitetnem študiju, kot imajo ostali zdravstveni delavci, ker se v času pripravništva medicinske sestre klinično usposabljajo ter pridobijo znanja, veščine in kompetence, ki šele omogočajo samostojno delo. Vsekakor pa se mora pripravništvo šteti med zahtevane ure kliničnega usposabljanja medicinske sestre, saj direktiva nedvomno določa, da morajo ustrezne klinične izkušnje potekati na krajih, kjer sta število usposobljenega osebja in oprema primerna za zdravstveno nego bolnikov, to pa nikakor ne morejo zagotoviti visoke šole ali univerze, temveč javni zdravstveni zavodi, kjer so bolniki.

Položaj medicinskih sester ni bil nikoli na slabšem stanju kot je v zadnjih desetih letih. Sama imam 36 let delovne dobe. Prešla sem vse faze izobraževanja srednja, višja in diplomirana medicinska sestra in delala vse oblike dela od triizmenskega turnusa do vodilne funkcije. Žalostna sem in nesrečna, ko gledam danes stiske srednjih medicinskih sester in vsak dan z njimi sočustvujem.Delo srednjih medicinskih sester so odgovorni v Sloveniji razvrednotili, odvzeli so jim njihovo strokovno delo, vsa napredovanja in izkušnje, jih degradirali. Četudi so se srednje medicinske sestre ob delu izobraževale in pridobile poklic diplomirana medicinska sestra, niso ničesar pridobile, celo plača se jim je znižala, ker napredovanj, ki so jih dosegle v V. tarifni skupini, niso mogle prenesti v VII/1. tarifno skupino, teoretično znanje pa ni primerljivo s kliničnimi izkušnjami, ki so si jih pridobile z neposrednim delom. Sedaj spremljamo njihove stiske, pripeljali so jih na rob preživetja. Zavedati se moramo, da imajo veliko izkušenj in opravljajo delo v neposrednem stiku z zdravim ali bolnim posameznikom. Pri tem pozabljamo, da so uporabniki zdravstvenih storitev tisti, ki naj povedo, kakšno medicinsko sestro si želijo. Ali si želijo visoko izobraženo medicinsko sestro, ki ni sposobna dati intravenske terapije na domu? Namreč, to se v dejanskem stanju dogaja, ker patronažna sestra, ki je diplomirana medicinska sestra, nima kompetenc, da bi na domu dala intravensko terapijo, smo pa sposobni naučiti posameznika oz. svojce? Pri tem se zopet zastavlja vprašanje, kdo bo odgovoren, če se bodo pojavile komplikacije, ali sami posamezniki, ki so nase prevzeli odgovornost?

Pri vsem tem še enkrat opozarjam, da je treba pred uvedbo sprememb imeti jasno strategijo, izdelan program in vnaprej opredeljene kompetence medicinskih sester, dokumente obravnavati v medresorskem usklajevanju. Celotno gradivo mora biti v javni razpravi, kjer bodo imeli možnost podati predloge in pripombe ne samo zbornice in ozke interesne skupine, temveč tudi drugi izvajalci in uporabniki zdravstvenih storitev.

Na koncu se vprašam, ali je res, da bolje izobražene medicinske sestre, ki imajo veliko teoretičnega znanja, nič pa kliničnih izkušenj, res pripomorejo k nižji smrtnosti pacientov?

Pri tem se spomnim reka:

»Boj se zdravnika s knjigo in pravnika brez nje«

 

Marija Špelič, dipl.m.s., Golnik

Posted in mnenja | Komentarji so izklopljeni za Odgovor na članek »Bolje izobražene medicinske sestre, nižja smrtnost pacientov«

Srednje medicinske sestre/tehniki oziroma pomočniki duhovom

Blog, ki ima svojo težo.

http://www.rtvslo.si/blog/bmontez/srednje-medicinske-sestre-tehniki-oziroma-pomocniki-duhovom/117515

Posted in Novice | Komentarji so izklopljeni za Srednje medicinske sestre/tehniki oziroma pomočniki duhovom

“Iskrica” ob našem prazniku

Spet je tu naš praznik – ki ga po večini povsem “nepraznično” spet preživljamo na delovnem mestu, v krogu naših pacientov, bolnikov, varovancev.

»Medicinske sestre: vodilni glas za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.« je slogan Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN), ki nas zaradi obstrukcije določenih privilegiranih skupin že štiri leta še vedno noče sprejeti v svoje vrste.

Tudi mi želimo vsem medicinskim sestram (in babicam), da ne bi podlegle medijskemu izkoriščanju in zlorabljanju našega naziva, ki so ga nekateri želeli rezervirati le za tiste z univerzitetno izobrazbo. S tem pa bi se cenovna učinkovitost zdravstvene nege nedvomno sesula v prah.

Stopimo skupaj in pokažimo, da imamo dovolj moči za prepotrebne spremembe znotraj našega organiziranja, da znamo biti enako (če ne celo bolj) učinkoviti tudi z ustrezno izšolanimi medicinskimi sestrami na srednješolskem nivoju – in na ta način izboljšati zdravje in dobro počutje pacientov, nas samih, predvsem pa politike, ki v naših vrstah z zgrešenimi potezami ustvarja nejevoljo.

Ostanimo nosilci luči v našem svetu, kot je to bila naša vzornica Florence pred več kot 160. leti.

Čestitke vsem tistim, ki jutri ne boste prejele nobenega srebrnega ali zlatega priznanja – vaše delo in doprinos naši stroki so brez medalj na prsih še toliko bolj priznani in hvale vredni.

Posted in Novice | Komentarji so izklopljeni za “Iskrica” ob našem prazniku

Izjava za javnost

Ker se v javnosti pojavljajo izkrivljene informacije o pomenu izvajalcev zdravstvene in babiške nege za družbo in njihovih zahtevah se moramo glede tega tudi sami oglasiti.

 

Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege (SZIZBNS) je na področju zdravstvene in babiške nege edino strokovno, nevladno in nepridobitno združenje v Republiki Sloveniji, ki si prizadeva ob sodelovanju drugih deležnikov zagotavljati sodobno, kakovostno ter varno zdravstveno in babiško nego za vse prebivalce naše države.

 

SZIZBNS želi tudi vedno ščititi strokovne interese vseh izvajalcev zdravstvene in babiške nege, torej tudi tistih, ki jih podobna združenje v naši državi že leta zavajajoče zastopajo.

 

V SZIZBNS kot stanovski organizaciji podpiramo vse sindikalne aktivnosti vseh sindikatov, ki združujejo izvajalce zdravstvene in babiške nege k boljšemu ekonomskemu stanju vseh nas. Strinjamo se sicer s tistimi, ki se zavzemajo za izenačitev nagrajevanja podobno, kot so to pred kratkim dosegli zdravniki, vendar apeliramo, naj bodo enakega nagrajevanja deležni vsi izvajalci zdravstvene in babiške nege, ne pa le tisti z visokošolsko izobrazbo. Če naš glas kaj šteje, potem apeliramo, naj morda večji “kos pogače” pripada ravno medicinskim sestram s srednješolsko izobrazbo, ki so ravno zaradi prizadevanja posameznega sindikata leta 2008 dane na robu preživetja

 

Pri tem pa z vso resnostjo in ogorčenjem spremljamo poskuse, da bi posamezne struje v naših poklicih uveljavile neke strokovno in sindikalno neusklajene kadrovske normative, katerih cilj je ob izničenju profila srednješolske medicinske sestre zgolj zaposliti tisto množico diplomiranih medicinskih sester, ki so jih ravno z največjo vnemo pri ustanavljanju prevelikega števila visokih zdravstvenih šol v naši državi ustvarili predstavnike teh struj naše (sicer neenotne) stroke.

 

Opozarjamo, da so ravno izvajalci zdravstvene in babiške nege tisti, ki so dejansko edini 24 ur dnevno ob pacientih – in zaradi tega naj bodo deležni tudi ustrezne nagrade (plačila).

 

Obsojamo pa vse poskuse izigravanja posameznih organov in inštitucij, da se urejanje plačil in kadrovskih normativov prepušča v rokah enih in istih ljudi – in to tistih, ki so nas vse pripeljali do prepada strokovne in finančne nerazumnosti.

 

predsednik SZIZBNS
Klemen Markeš

Posted in Novice | Komentarji so izklopljeni za Izjava za javnost

Medicinske sestre smo pogosto na robu – odziv na intervju

objavljeno v časopisu Delo Sobotna priloga dne 17.3.2017:

V Strokovnem združenju izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije (SZIZBNS) se želimo odzvati na članek »Medicinske sestre smo pogosto na robu« v katerem gospa Mlakar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) navaja kar nekaj trditev, ki potrebujejo pojasnila.

Medicinske sestre že vsaj zadnjih 20 let poslušamo obete o izboljšanju stanja, rešitev pa še ni. S plačno reformo leta 2008 se je stanje med srednjimi medicinskimi sestrami zelo poslabšalo. O temu, kdo je za srednje medicinske sestre izpogajal tako nizke plačne razrede na tej točki ne bi komentirali.

Zaveza vlade ob podpisu stavkovnega sporazuma decembra lani je bila, da se bodo anomalije odpravile do junija letos. Vprašanje pa je ali bodo tega deležne vse srednje medicinske sestre ali le tiste, ki so uvrščene v najnižji, 19. plačilni razred. Ker je podcenjeno delo vseh srednjih medicinskih sester upamo, da bodo v odpravo anomalij tudi vse vključene.

Problematična se nam zdi tudi trditev gospe Mlakar, da ima ministrica posluh za naše zahtev. Temu potrjujejo tudi izjave drugih članov SDZNS v medijih na isti dan (6.3.2017), ki so izpostavili, da je problem odprtih zadev ravno v tem, da nas ministrica nikakor ne želi slišati in bo morda potrebno, da bomo slišani poseči tudi po stavki.

Gospa Mlakar pravi, da z odpiranjem kolektivne pogodbe želimo rešiti kadrovske normative in problematiko srednjih medicinskih sester. V SZIZBNS smo nad to izjavo zelo ogorčeni, saj bi sprejem kadrovskih normativov, ki so trenutno predmet pogajanj povzročil nove anomalije. Ti kadrovski normativi namreč sploh niso ne strokovno, ne sindikalno usklajeni: napisal jih je namreč le del stroke (Zbornica-Zveza) skupaj s SDZNS, ostali pa smo kljub večkratnim pozivom, da je potrebno vključiti vso stroko in vse »sestrske« sindikate lahko le čakali kaj bo “stroka” ob sodelovanju zgolj enega sindikata pripravila. In pripravila je dokument, ki dodatno degradira poklic medicinske sestre. Ob trenutnih poskusih urejanja poklicnega standarda za srednje medicinske sestre (poklicni standardi se nižajo na nivo bolničarjev) pa to seveda pomeni, da so ogrožena delovna mesta srednjih medicinskih sester. Takšnih normativov, ki znižujejo vrednost našega dela medicinske pač ne potrebujemo!

Nastale zaplete pa naj bi reševali tudi s sistemsko rešitvijo za srednje medicinske sestre. Tu pa je že nov problem. Prav na našo pobudo je bila oblikovana delovna skupina, ki je pripravila predlog rešitev in ga v januarju 2016 predala razširjenemu kolegiju za zdravstveno nego, da ga poskuša implementirati v prakso. Žal pa se je sklenjeni dogovor s precej drugačnimi rešitvami vključilo v Predlog spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti. Tudi tam zapisane rešitve imajo kar nekaj pomanjkljivosti (te rešitve sploh niso takšne, kot jih je delovna skupine sprejela) na katere ves čas opozarjamo, a žal nimamo take sreče kot gospa Mlakar, da bi se sestali z ministrico. Kljub večkratnim pozivom nas v dveh letih ministrica še ni sprejela na pogovore, pa čeprav se je za to zavzel celo g. Požun, sicer funkcionar prej omenjene Zbornice, a vendarle t.i. »desna roka« ministrice. Lani junija smo sicer prejeli klic, da bomo v enem mesecu dobili datum sestanka, vendar do tega še vedno ni prišlo. Očitno na Ministrstvu za zdravje čas teče bolj počasi, saj tudi zakonodaja, obljubljena za december 2016 še vedno ni sprejeta.

Glede v intervjuju izpostavljenega problema izplačila nadur pa sledeče: ali ni prav sindikat dolžan zaščititi delavce, če se jim kršijo pravice, gospa Mlakar? Če tega ne naredi, se ne smemo čuditi, da je vse več članov nezadovoljnih z vodstvom sindikata, pa tudi s pogajalsko skupino.

Menimo da je bilo obljub dovolj. Čas je za dejanja v dobro vseh v zdravstveni negi. In pri tem smo pripravljeni in zavezani sodelovati – tudi če nas vsi omenjeni subjekti izključujejo iz odločanja.

 

predsednik SZIZBNS

Klemen Markeš

Posted in Novice | Komentarji so izklopljeni za Medicinske sestre smo pogosto na robu – odziv na intervju

Kodeks etike zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi

Spoštovane, spoštovani.

Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu Republike Slovenije https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-0623/kodeks-etike-zaposlenih-v-zdravstveni-negi-in-oskrbi   dne 17.3.2017 objavljen nov Kodekse etike v zdravstveni negi in oskrbi, ki še vedno ostaja na tem področjuv vnaši državi edini veljaven in zakonsko usklajen.

Posted in Novice | Komentarji so izklopljeni za Kodeks etike zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi

Sprejetje prenovljenega Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi

Na podlagi sprejete sodne poravnave pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki se je vodila pod Opr. št. P 1949/2015 smo se zavezali, da na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih umaknemo objavljeno besedilo že sprejetega Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi, ki je bil sprejet leta 2014. Istočasno pa smo se zavezali, da že objavljeni Kodeks v Uradnem listu RS tudi prekličemo

Čeprav je bil to še vedno edini veljavni Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi v naši državi pa smo se zaradi neetičnosti ravnanja in prisvajanja avtorskih pravic nad Kodeksom tistih, ki so nam celo grozili z nekaj tisoč evrov težko odškodninsko tožbo vseeno zavezali, da dogovor sprejmemo in izvršimo sodno poravnavo. Tako smo “stari” Kodeks umaknili iz vseh omenjenih medijskih kanalov. To pa tudi pomeni, da morebitno sklicevanje in nepooblaščeno reproduciranje preklicanega in neveljavnega Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi, ki ga je pripravilo in izdalo Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije zapade pod kazensko odgovornost.

 

Istočasno pa vas tudi obveščamo, da je  Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije že sprejelo nov Kodekse etike v zdravstveni negi in oskrbi, ki še vedno ostaja na tem področju edini veljaven in zakonsko usklajen. Po objavi v Uradnem listu RS vam bomo posredovali še dostop do tega dokumenta.

 

Posted in Novice | Komentarji so izklopljeni za Sprejetje prenovljenega Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi