Vse naše članice in člane obveščamo, da je v Uradnem listu RS, št. 82/2014 z dne 21. 11. 2014 http://www.uradni-list.si/1/content?id=119465#!/Pravilnik-o-registru-in-licencah-izvajalcev-v-dejavnosti-zdravstvene-ali-babiske-nege objavljen prenovljen Pravilnik o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege, ki natančno določa, kdo mora biti vpisan v register izvajalcev, kdo mora imeti veljavno licenco in predpisuje postopke pridobitve tako vpisa v register, kot tudi za izdajo licence.

Radi bi opozorili vse tiste izvajalce, ki jim je licenca že potekla oz. ki jim bo potekla v naslednjih mesecih, da je skladno z 36. členom Pravilnika licenčno obdobje podaljšano do 30. septembra 2015.

Kot poroča spletni portal žurnal24 http://www.zurnal24.si/medicinske-sestre-ki-se-ograjujejo-od-sindikata-clanek-239449 medicinske sestre, zdravstveni tehniki, višje medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre, diplomirani zdravstveniki in babice Slovenije po vseh slovenskih zdravstvenih in socialnih zavodih po državi podpisujejo peticijo, ki je – kot pravijo – naletela na izredno velik odziv. 

Nevzdržne razmere nenehnega zategovanja pasu zgolj pri uniformiranih sferah javnega sektorja, kamor nedvomno sodijo medicinske sestre so medicinske sestre in ostale izvajalce zdravstvene in babiške nege v Sloveniji pripeljali do točke, ko ne zaupajo več tistim, ki se sploh želijo z Vlado Republike Slovenije pogovarjati o nadaljnjih varčevalnih ukrepih, ki bi medicinske sestre še dodatneje potisnili na (g)rob revščine.

Žal se je na tem področju v preteklih dvajsetih letih naredilo ravno nam veliko nepopravljive škode, tako na sindikalnem, kot tudi na strokovnem področju. Žal so si le sindikalne in samooklicane strokovne elite v tem času znale zase ustrezno poskrbeti, pozabili pa so na vse tiste, ki s(m)o kot zavedni državljani plačevali jim mesečne članarine in se sploh nismo zavedali, v kakšno degradacijo naših poklicev nas ti lobiji vodijo.

Zaradi prepoznanega pozitivnega učinka, ki ga izvajalci zdravstvene in babiške nege širom po Sloveniji želijo z jasnim sloganom “NE DOVOLIMO.” ob podpisovanju peticije izražajo za ureditev oz. vsaj omilitev danih razmer se tudi v Strokovnem združenju izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije moralno in ideološko pridružujemo ideji tako mislečih.

Več o podpisovanju ankete, ki se kot v teh dnevih deroče reke širi po Sloveniji si lahko preberete tudi v medijih in vašo podporo lahko podate tudi na sledečih naslovih:

– https://www.facebook.com/groups/262772430439893/permalink/831773596873104/

– http://www.pravapeticija.com/peticija_medicinskih_sester_slovenije

Zvezdani Bošeska iskreno čestitamo ob angažiranosti pri terapiji Joga Smeha na oddelku dialize v UKC Ljubljana

V luči ustreznega zastopanja vseh za zaposlenih v dejavnosti zdravstvene in babiške nege V Sloveniji in v preprečitev nadaljnjega rušenja ugleda zaposlenih v teh dejavnostih se moramo (ponovno) oglasiti s protestno noto.

V Republiki Sloveniji se je v začetku leta 2013 zaradi preprečevanja nadaljnje deregulacije in degradacije poklicev v zdravstveni in babiški negi ustanovilo novo strokovno združenje, ki zastopa interese teh izvajalcev. Kaotične razmere, ki jim je botrovalo nerazumno in nestrokovno delovanje Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (v nadaljevanju Zveza), ki si je samoiniciativno celo nadelo naziv Zbornica, so nas prisilile, da se iz civilne iniciative, ki se je za pošteno in enakovredno obravnavo vseh teh izvajalcev borila že od leta 2006 dalje prelevimo v nekaj več.

Dobesedni poskus »izbrisa« 10.000 medicinskih sestre s srednješolsko izobrazbo in istočasna označba teh medicinskih sester kot nevarnih bolnikov s strani Zveze pač niso mogli ostati neprezrti tudi na samem Ministrstvu za zdravje, ki se je odločilo, da zaradi nelegitimnega postopanja in časovnega nedokončanja nalog, ki so si jih v Zvezi pridobili z javnim pooblastilom, le-tega Zvezi ne obnovi več.

Vsaka dejavnost, še posebno dejavnost zdravstvene in babiške nege mora za ustrezno delovanje upoštevati tudi določena moralna vodila, ki so v teh dejavnostih zajeta v t.i. Kodeksu etike. Ker so merila in etična vodila enaka za celoten svet se v posamezni državi jasno uporablja v tem segmentu prirejene smernice, ki jih izdaja Mednarodno združenje medicinskih sester (ICN), seveda prilagojeno na ustroj delovanja poklica znotraj posamezne države. Ker se je z uveljavitvijo dveh enakovrednih strokovnih združenj na tem področju in istočasnim prehodom kompetenc na samo Ministrstvo za zdravje na tem področju pojavila neke vrste pravna praznina je Zveza na svoji internetni strani konec leta 2012 objavila gradivo za javno razpravo pred oblikovanjem in sprejetjem prenovljenega Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Zbiranje predlogov je potekalo do 22.3.2013. Na to gradivo je imela možnost podati pripombe in dopolnitve vsa zainteresirana strokovna javnost in seveda smo se v to vključili tudi mi.  Na naše pobude in povabilo za skupno sodelovanje pri pripravi tega dokumenta se Zveza ni nikoli odzvala, kar smo smatrali in smatramo kot njeno nepripravljenost za povezovanje in vzpostavitev legalne zbornice na tem področju.

Zaradi omenjenega smo se v Strokovnem združenju izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije odločili, da sami izdamo prenovljen Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije (Uradni list RS, št. 52/14  http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20142288). Skladno z pravili delovanja (Zakonom o društvih) je seveda ta kodeks veljaven le za naše člane. Na nepravilnosti pri oblikovanju kodeksa Zveze pa smo opozorili tudi Ministrstvo za zdravje, ki je z dopisom iz dne 10.4.2014 (v prilogi) Zvezo opozorilo na neskladje vsebine njihovega Kodeksa

Z ogorčenjem pa opažamo, da se destruktivne težnje Zveze nadaljujejo, tudi s tem, da so 3.10.2014 v Uradnem listu RS, št. 71/14 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20142937 objavili svoj Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, ki pa protipravno v Predgovoru določa, da so etična načela in pravila Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije namenjena in obvezujejo vse, ki delujejo ali se izobražujejo na področju zdravstvene nege in oskrbe.

Na podlagi 87. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti lahko poklicna zbornica oziroma strokovno združenje, ki se ustanovi glede na interese zdravstvenih delavcev iz posamezne poklicne skupine sprejema tudi akte, ki so potrebni za organizacijo in delovanje poklicne zbornice oz. strokovnega združenja, skladno z Zakonom o društvih.

Enoten Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi, ki naj bi veljal za vse izvajalce v zdravstveni negi in oskrbi v Sloveniji je lahko sprejet le, če ga sprejmeta obe interesni skupini. Na naše povabilo za skupno sodelovanje pri pripravi tega dokumenta pa se kot že omenjeno Zveza ni nikoli odzvala. Ker pa se v Kodeksu Zveze pojavlja neskladje med zakonodajalno in izvršilno funkcijo (Kodeks predlaga isto interesno združenje, katero bo skrbelo tako za njegovo spoštovanje, kakor za morebitne ukrepe/sankcije v primeru kršitev Kodeksa) ugotavljamo navzkrižje interesov, predvsem pa izpostavljamo dejstvo, da lahko poklicna zbornica oz. strokovno združenje sprejema akte le za zdravstvene delavce iz posamezne poklicne skupine, ki so v to poklicno zbornico oz. strokovno združenje vključeni (včlanjeni), nikakor pa ne za tiste, ki v to poklicno zbornico oz. združenje niso vključeni, saj je to v očitnem neskladju z osnovnimi človekovimi pravicami in svoboščinami. S tem pa Kodeks Zveze ne more biti zavezujoč za vse, ki delujejo ali se izobražujejo na področju zdravstvene nege in oskrbe.

Zaradi tega apeliramo na vse naslovnike in državne organe, da od Zveze terjajo spoštovanje veljavnih aktov V Republiki Sloveniji ter ustrezen popravek Kodeksa ali umik iz nabora uradnih dokumentov v naši državi (Uradni list).

SKMBT_22314041113180

“Ko nekdo sliši besedo paliativna oskrba, to enači z zadnjimi dnevi življenja. A to je le manjši del paliativne oskrbe, ki pomeni oskrbo neozdravljivo bolnega, kar lahko traja tudi več let,” poudarja onkologinja Maja Ebert Moltara.

Geslo svetovnega dneva paliativne oskrbe in hospica je “Mi skrbimo za vas.” V okviru tega so strokovnjaki pred dnevi predstavili vseslovenski projekt Metulj, ki je namenjen bolnikom z neozdravljivo boleznijo, njihovim svojcem in strokovnim delavcem, da se lažje pripravijo na skrb za bolnika z neozdravljivo boleznijo. Projekt Metulj je plod sodelovanja Slovenskega združenja paliativne medicine SZD, Onkološkega inštituta Ljubljana in Državne koordinacije paliativne oskrbe.

Glavna cilja projekta, v okviru katerega so kot prvi korak pripravili 20 zloženk s področja paliativne oskrbe in spletno stran http://www.paliativnaoskrba.si  sta večja ustrezna prepoznavnost in izvajanje paliativne oskrbe ter kakovostnejša obravnava bolnikov. V projekt informativnih gradiv o paliativni oskrbi v slovenščini, ki so ga pripravljali več kot leto dni, je vpetih več kot 40 strokovnjakov iz različnih strok in iz različnih delov Slovenije. Gre za 20 zgibank, ki so razdeljene po sklopih: telesni simptomi, psihološke vsebine, nega, socialna vprašanja in zadnji dnevi življenja.

Letošnja tema je namenjena vsem oskrbovalcem bolnika v paliativni oskrbi, torej zdravstvenemu kadru, prostovoljcem in seveda svojcem. “Vsi skupaj tvorimo mrežo in le vsi skupaj lahko dosežemo najboljšo možno oskrbo umirajočega,” je poudarila Maja Ebert Moltara, predsednica Slovenskega združenja paliativne medicine SZD in vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo na ljubljanskem onkološkem inštitutu. Ob tem je dodala, da se stroka zaveda, da pomoč potrebujejo tudi svojci oziroma oskrbovalci.

“Svojci so zelo pomemben steber dobre paliativne oskrbe in ta projekt Metulj se večinoma naslanja prav nanje,” jo je dopolnila državna koordinatorka za paliativno oskrbo Mateja Lopuh in dodala, da je projekt eden izmed ciljev celostnega razvoja paliativne oskrbe, tj. zagotoviti zadostno informativno podporo za svojce in primarne negovalce na bolnikovem domu. Ob tem je, podobno kot Ebertova, poudarila, da se paliativna oskrba začne s trenutkom, ko je postavljena diagnoza neozdravljiva bolezen, in lahko traja tudi več let. Hospic pa je del paliativne oskrbe, ki se nanaša na zadnje obdobje življenja. Merilo za sprejem v hospic je napoved, da je pred bolnikom še šest mesecev življenja.

S pomočjo zgibank bodo številni, ki potrebujejo paliativno oskrbo, bodisi kot oskrbovalci bodisi kot oskrbovanci, dobili odgovore na vprašanja, s katerimi se srečujejo. Zgibanke, ki so na voljo tudi v elektronski obliki, vsebujejo tudi kontakte, kamor se lahko obrnejo po nadaljnje informacije.

“Da smo lahko pristopili k projektu, je bilo treba pridobiti ustrezne strokovnjake z različnih projektov. Sodelovalo je več kot 40 strokovnjakov: okoli 20 zdravnikov, 12 medicinskih sester, pet socialnih delavk, teologi, psihologi in fizioterapevti,” je pojasnil Boštjan Zavratnik, predstavnik paliativne oskrbe z onkološkega inštituta. Kot je poudaril, je bil v ospredju poudarek na pomenu multidisciplinarnega pristopa, ki je potreben za oskrbo bolnika.

Glavnino paliativne oskrbe oziroma osnovno paliativo izvajajo družinski zdravniki in patronažne sestre, zato, kot je izpostavila Ebertova, izvajajo številna izobraževanja. Paliativni tim poleg zdravnika in sestre vključuje tudi socialnega delavca, po potrebi pa se vključijo tudi psiholog, svetovalec za duhovno podporo, fizioterapevt, delovni terapevt in dietetik. “Svojcu je na voljo ves tim, ves čas spremljanja in enako kot za bolnika velja tudi zanj: glede na njegove potrebe pritegnejo v obravnavo še druge strokovnjake,” je pojasnila Lopuhova.

Paliativna oskrba ima tri ravni. “Prva raven se začne v trenutku, ko je postavljena diagnoza neozdravljiva bolezen, pa vendar skušamo zdravniki s specifičnim zdravljenjem modificirati potek bolezni in vzdrževati stabilno življenje, kolikor dolgo je mogoče. Na neki točki moramo zdravniki potem priznati, da speficično zdravljenje ni več mogoče, saj ne prinese k nobeni spremembi kakovosti življenja več. Takrat se začne paliativno obdobje v ožjem pomenu besede, bolnik pa se tesneje poveže s paliativno enoto,” je pojasnila Lopuhova. Paliativna ekipa že zgodaj v poteku bolezni pokliče svojce na družinske sestanke, kjer se pogovorijo o poteku bolezni.

Paliativna oskrba je na voljo po vseh regijah Slovenije, a so med njimi precejšnje razlike.“Regije za zdaj niso vse enakomerno razvite: nekatere regije prehitevajo, druge se v razvoju še dopolnjujejo, vendar pa je enoten model za državo postavljen, zdaj pa ga je treba izvajati še v praksi,” je pojasnila Lopuhova.

Največja težava premalo izvajalcev z zadostnim znanjem
Na lestvici evropskih držav, ki jo je pripravilo Evropsko združenje za paliativno medicino, se Slovenija glede razvoja paliativne oskrbe uvršča v kategorijo 3A, kar pomeni, da ima paliativno oskrbo v razvoju, ne pa še integrirano v vse ravni zdravstvenega sistema. Kot je pojasnila Lopuhova, določene storitve paliativne oskrbe plačuje zdravstvena zavarovalnica, ključna težava pa so izvajalci. “Predvsem nam manjka zadostno število izvajalcev z dodatnim znanjem paliative. Od leta 2011 vsako leto organiziramo tri šolanja letno: gre za 50-urne tečaje, ki so za udeležence brezplačni,” je še dejala Lopuhova.

Načrt za Slovenijo: 20 mobilnih paliativnih enot
Večina bolnikov z neozdravljivo boleznijo želi zadnje obdobje življenja preživeti v domačem okolju. Pri paliativni oskrbi na domu igrajo veliko vlogo svojci, zato je pomembno, da pridobijo potrebno znanje in veščine za kakovostno oskrbo. Pri tem so jim na voljo tudi različne oblike pomoči: za zdravstveno pomoč so jim na voljo mobilne zdravstvene paliativne ekipe, socialna služba pa jim je na voljo pri organizaciji pomoči na domu.

Mobilna enota naj bi, v skladu z merili, ki veljajo v številnih državah, pokrivala 100.000 prebivalcev. Za Slovenijo je tako predvidenih 20 mobilnih enot: po štirih v Ljubljani in Mariboru, preostalih 12 pa po vseh regijah po državi. Od leta 2011 že deluje mobilna enota na Jesenicah, njene pozitivne izkušnje pa so dober obet za vzpostavitev nadaljnjih enot. Po besedah Lopuhove izkušnje z Jesenic kažejo, da so tako družinski zdravniki v določeni meri razbremenjeni.

Mobilni paliativni timi bodo bolnika prevzeli v bolnišnici in ga spremljali v domačem okolju, pri čemer je obvezno tesno sodelovanje osebnim zdravnikom.“Osebni zdravnik bo lahko bolnika v celoti vodil sam, če bo ugotovil, da ima dovolj znanja, lahko bo poklical na pomoč specialista ali strokovnjaka paliativne oskrbe z več znanja, lahko pa bo obravnavo bolnika v celoti prepustil mobilni ekipi,” je razložila vodenje bolnika v praksi.

vir: http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/svojci-bolnikov-so-zelo-pomemben-steber-kakovostne-paliativne-oskrbe/348315

Psihosocialne težave pri otrocih so v porastu: pojavljajo se predvsem težave na področju obvladovanja čustev, agresivnega vedenja, avtoagresivnosti in motenj prehranjevanja, najpogostejša je anoreksija. Ta se pojavlja tudi pri dečkih.

Otroci, pri katerih odkrijejo motnje prehranjevanja – najpogosteje gre za anoreksijo -, so vse mlajši. Tako zdravijo tudi še ne sedem let stare deklice. Za anoreksijo pa zbolevajo tudi dečki, pri katerih praviloma bolezen huje poteka in se razvije v kronično motnjo. Prav tako je pri dečkih povprečna starost, ko zbolijo, nižja kot pri deklicah, je pred pred začetkom Slovenskega pediatričnega kongresa, ki bo med 9. in 11. oktobrom potekal v Termah Čatež, pojasnila predstojnica oddelka za otroško psihiatrijo na pediatrični kliniki UKC Ljubljana Mojca Brecelj Kobe. Ena izmed tem na kongresu bodo tudi težave psihopatologije otrok in mladostnikov ter o novostih v pediatriji.

Peljati otroka k psihiatru je še vedno velika stigma
Kot je pojasnila Brecelj Kobetova, otroci gradijo svoje osebnosti v zelo tveganih okoljih, velik izziv tako za starše kot pediatre pa je, da te motnje ali bolezni pri otroku pravočasno odkrijejo. Otroci s psihosocialnimi težavami po njenih besedah opozarjajo, da ne morejo razrešiti notranjih frustracij, kot pomemben dejavnik porasta psihosocialnih težav pa navaja pa tudi sodoben način življenja. Po besedah Brecelj Kobetove je izziv pediatrov, kako prepoznati težave, ki jih ima odraščajoči posameznik, velik izziv pa je tudi, kako pripraviti starše, da peljejo otroka k psihiatru, saj je to še vedno velika stigma.

Potrebovali bi šole za starše po otrokovem rojstvu
Predsednica organizacijskega odbora kongresa in predsednica Združenja za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva Margareta Seher Zupančič je ob tem dodala, da so se življenjske razmere v družinah v zadnjih desetletjih bistveno spremenile. Opozorila je, da starši pogosto prepustijo vzgojo medijem in ne znajo presoditi, kaj so otrokove potrebe in kaj zahteve. “Starši velikokrat dobijo otroka nepripravljeni na starševstvo,” je dodala. Tako pogreša program oz. t. i. šole za starše po otrokovem rojstvu, ki bi staršem pomagali, kako vzgojiti otroka, da “bodo vstopili v ne preveč prijazen svet”.

Tudi po mnenju Brecelj Kobetove je skrajni čas, da se v Sloveniji začne uvajati zgodnja pomoč družinam, da bi pridobili veščine vzgajanja. To so programi treningov pomoči staršem, ki so v svetu že uveljavljeni.

Pristop pomoči otrokom s psihosocialnimi težavami mora biti po njenih besedah multidisciplinaren. Ob tem pa opozarja, da v zdravstvenih ekipah, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov, ni več socialnih delavcev “in to v času, ko so v stiski številne družine”.

vir: http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/vse-vec-otrok-ima-psihosocialne-tezave-za-anoreksijo-zbolevajo-ze-sestletnice/348210

Gripa je infekcijska bolezen, ki poteka v epidemijah. Povzroča jo virus gripe. Virus se hitro spreminja. Nove genetske rekombinante virusa nastanejo, ko se oseba istočasno okuži z dvema ali več različnimi sevi virusa (en sev od človeka, drugi od živali). Tako nastali virus ima lastnosti obeh sevov in je lahko povzročitelj pandemije. V našem okolju sedaj kroži tip virusa A (H3N2 ) Po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja je bilo zaznanih tudi nekaj bolnikov s težjim potekom okužbe z virusom influence, ki potrebujejo oskrbo na oddelkih intenzivne nege. Med obolelimi prevladujejo otroci in mladostniki.

Gripa je bolezen, ki se prenaša kapljično in s kontaktom. Bolezen se običajno začne nenadoma z visoko temperaturo (nad 38 stopinj), splošno utrujenostjo, bolečinami v mišicah, kašljem in drugimi znaki okužbe dihal. Bolezen je lahko tudi povsem asimptomatska. Zbolevajo vse starostne skupine prebivalstva. Ogroženi so zlasti dojenčki in starejši, pri katerih se pogosteje kot zaplet bolezni pojavljata pljučnica in vnetje srednjega ušesa. Okužba vpliva tudi na potek kroničnih bolezni.

V času epidemije svetujemo, da se izogibate množičnih prireditev, prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi, uživate zdravo prehrano, ki vsebuje veliko vitamina C in skrbite za svojo fizično in psihično kondicijo.

Bolniki naj ostanejo doma, uživajo veliko tekočine z dodatkom vitaminov, bolečine jim lajšamo z sredstvi proti bolečinam. V primeru poslabšanja ali daljšega febrilnega stanja, pa naj se posvetujejo ali pa obiščejo osebnega zdravnika.

Edina učinkovita zaščita pred gripo je pravočasno cepljenje. Cepivo je mrtvo inaktivirano in vsebuje dva tipa virusa A in virus B. cepivo je varno, zaščita je kratkotrajna, zato je potrebno cepljenje vsako leto obnoviti. Otroci, ki so cepljeni prvič dobijo dva odmerka cepiva v razmaku enega meseca. Otroci, ki so se že cepili in odrasli pa prejmejo en odmerek.

V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam pozivajo k čimprejšnji sistemski ureditvi položaja medicinskih sester, saj poudarjajo, da na to problematiko opozarjajo že več let.

Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik Pergama Janez Posedi, bodo o tej problematiki že v prihodnjem tednu začeli pogovore z ministrstvom, pristojnim za plače.
Izpostavil je, da na sistemsko neurejen status medicinskih sester opozarjajo že več let.

Leta 2009 so s soglasjem ministrstva za zdravje, ministrstva za javno upravo, vodstva Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana ter Sindikata kliničnega centra sicer izvedli ureditev položaja srednjih medicinskih sester, ki opravljajo delo diplomiranih medicinskih sester v enotah intenzivne terapije III v UKC-ju Ljubljana, rešitve pa bi naj veljale do sistemske ureditve vseh vprašanj, ki so povezana z umestitvijo medicinskih sester v nov plačni sistem.
V Pergamu so sicer bili večkrat kritični do ugotovitev inšpektorata, ki je to rešitev, s katero so sicer soglašali vsi odgovorni za pripravo in izvedbo predpisov s tega področja, opredelilo kot napačno, čeprav po njihovem prepričanju za to ni bilo pravne podlage. Še zlasti so nastopili proti zahtevi po vračilu domnevno preveč izplačanih plač, UKC Ljubljana pa je nato proti nekaterim medicinskim sestram vložil tožbe za vračilo domnevno preveč izplačanih plač, saj je v tem videl edini izhod na nerazumne zahteve inšpektorja, je dejal Posedi.

Prav primer UKC-ja Ljubljana je bil eden izmed temeljnih vzrokov za sprejem zadnje spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, saj so stanje, v katerem so se znašle medicinske sestre v kliničnem centru, kot izjemno problematično in nepravično javno izpostavljali po njegovih besedah tudi vsi ministri, odgovorni za zdravstveni sistem ali pa za sistem plač.
Ena izmed mogočih rešitev tovrstnih zapletov je možnost ugovora zoper zapisnik inšpekcijskega nadzora, ki po prejšnjem zakonu ni bila dana in pri kateri lahko zdaj minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, preveri pravilnost ugotovitev in odločitev inšpektorja za plače.

A čeprav je UKC Ljubljana podal ugovor zoper zapisnik inšpektorja, odločitve o njem do danes še ni, ugotavljajo v Pergamu. Prav tako kljub podpori medicinskim sestram, ki so jo izrekli odgovorni ministri, do danes še ni bila sprejeta nobena odločitev, ki bi njihov položaj pravično uredila.

Posedi je poudaril, da medicinske sestre zadnjih pet let niso dobile pravične plače. To po njegovem mnenju lahko uredi le minister, pristojen za plače. “On je to dolžen storiti in sindikat bo to od njega tudi zahteval,” pravi Posedi. Vračanje plač v tem primeru je po njegovem mnenju popolnoma nesprejemljivo, zato bodo v prihodnjem tednu spet odprli to vprašanje na pristojnem ministrstvu.

Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno nego obvešča strokovno javnost, da se ministrstvo zaveda pomembnosti ureditve področja, ki se nanaša na licenciranje v zdravstveni in babiški negi. Ministrstvo o za zdravje je v prizadevanju celostne rešitve pripravilo Pravilnik o registru in licenciranju izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege (Pravilnik), ki je pred objavo v Uradnem listu republike Slovenije.

S pravilnikom se podrobneje ureja postopek vpisa v register in pridobitev licence izvajalcev zdravstvene in babiške nege, kot tudi način in merila za dodelitev licenčnih točk. Hkrati se s Pravilnikom izvajalcem zdravstvene in babiške nege, ki jim licenčno obdobje poteče v enem letu od uveljavitve Pravilnika, licenčno obdobje podaljša do 30.6.2015, vse z namenom pridobitve zadostnega števila licenčnih točk. Nadalje je ministrstvo v Pravilniku uredilo tudi dodeljevanje licenčnih točk za izobraževanja, opravljena od 5.5.2012 dalje, saj Pravilnik določa, da se bodo vsa izobraževanja v času od 5.5.2012 do sprejetja Pravilnika vrednotila po merilih in kriterijih iz Pravilnika.

Ministrstvo bo tudi pristopilo k posodobitvi ustrezne informacijsko-tehnološke podpore, ki bo vsakemu izvajalcu zdravstvene in babiške nege omogočila spletni vpogled v pridobljeno število licenčnih točk, v opravljena izobraževanja, njihove osebne podatke v registru, itd. Hkrati bo omogočena tudi elektronska prijava izobraževanja s strani organizatorjev izobraževanja in avtomatsko beleženje licenčnih točk za udeležence izobraževanj.

Ministrstvo za zdravje obvešča strokovno javnost, da bo ministrstvo takoj po objavi Pravilnika v Uradnem listu Republike Slovenije na svetovni splet posredovalo obvestilo z obrazložitvijo postopka pridobitve licence, dodeljevanja licenčnih točk in podaljševanja licence. Isto obvestilo bo posredovano na javne zdravstvene zavode (delodajalce), zasebnike s koncesijo ter tudi za Zvezo strokovnih združenj Slovenije.

Žal pa večina medicinskih sester, ki si je licenco (dovoljenje za samostojno delo) pridobila že z opravljenim strokovnim izpitom od tega ne bo imela nič.