Psihosocialne težave pri otrocih so v porastu: pojavljajo se predvsem težave na področju obvladovanja čustev, agresivnega vedenja, avtoagresivnosti in motenj prehranjevanja, najpogostejša je anoreksija. Ta se pojavlja tudi pri dečkih.
Otroci, pri katerih odkrijejo motnje prehranjevanja – najpogosteje gre za anoreksijo -, so vse mlajši. Tako zdravijo tudi še ne sedem let stare deklice. Za anoreksijo pa zbolevajo tudi dečki, pri katerih praviloma bolezen huje poteka in se razvije v kronično motnjo. Prav tako je pri dečkih povprečna starost, ko zbolijo, nižja kot pri deklicah, je pred pred začetkom Slovenskega pediatričnega kongresa, ki bo med 9. in 11. oktobrom potekal v Termah Čatež, pojasnila predstojnica oddelka za otroško psihiatrijo na pediatrični kliniki UKC Ljubljana Mojca Brecelj Kobe. Ena izmed tem na kongresu bodo tudi težave psihopatologije otrok in mladostnikov ter o novostih v pediatriji.
Peljati otroka k psihiatru je še vedno velika stigma
Kot je pojasnila Brecelj Kobetova, otroci gradijo svoje osebnosti v zelo tveganih okoljih, velik izziv tako za starše kot pediatre pa je, da te motnje ali bolezni pri otroku pravočasno odkrijejo. Otroci s psihosocialnimi težavami po njenih besedah opozarjajo, da ne morejo razrešiti notranjih frustracij, kot pomemben dejavnik porasta psihosocialnih težav pa navaja pa tudi sodoben način življenja. Po besedah Brecelj Kobetove je izziv pediatrov, kako prepoznati težave, ki jih ima odraščajoči posameznik, velik izziv pa je tudi, kako pripraviti starše, da peljejo otroka k psihiatru, saj je to še vedno velika stigma.
Potrebovali bi šole za starše po otrokovem rojstvu
Predsednica organizacijskega odbora kongresa in predsednica Združenja za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva Margareta Seher Zupančič je ob tem dodala, da so se življenjske razmere v družinah v zadnjih desetletjih bistveno spremenile. Opozorila je, da starši pogosto prepustijo vzgojo medijem in ne znajo presoditi, kaj so otrokove potrebe in kaj zahteve. “Starši velikokrat dobijo otroka nepripravljeni na starševstvo,” je dodala. Tako pogreša program oz. t. i. šole za starše po otrokovem rojstvu, ki bi staršem pomagali, kako vzgojiti otroka, da “bodo vstopili v ne preveč prijazen svet”.
Tudi po mnenju Brecelj Kobetove je skrajni čas, da se v Sloveniji začne uvajati zgodnja pomoč družinam, da bi pridobili veščine vzgajanja. To so programi treningov pomoči staršem, ki so v svetu že uveljavljeni.
Pristop pomoči otrokom s psihosocialnimi težavami mora biti po njenih besedah multidisciplinaren. Ob tem pa opozarja, da v zdravstvenih ekipah, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov, ni več socialnih delavcev “in to v času, ko so v stiski številne družine”.